Predstavljam vam Oksijev plakat za lažje učenje izražanja čustev in prilagam nekaj priporočil za uporabo. Vabim vas, da raziskujete, spreminjate vrstni red, način uporabe. Ravnajte se po občutku. Pomembno je samo to, da veste, da namen plakata ni zatreti trmo, temveč vzbuditi v otroku občutke razumljenosti, varnosti, sprejetosti in ljubljenosti ob čustvovanju, kar bo posledično pripeljalo do zmanjšanja trme, cmeranja.

Velikokrat otrok za pomiritev potrebuje samo občutek, da ga slišimo in vidimo ter sprejmemo z vsemi njegovimi občutki. Namen plakata NI ustaviti izpade trme, cmeranja, jih preusmeriti ali kako drugače zatreti. Namen plakata je, da bolje spoznate svojega otroka. Zakaj se tako obnaša kot se. Kaj v tistem trenutku potrebuje. Namen plakata je GRAJENJE ODNOSA in spoznavanje čustev. Kaj čutim? Zakaj tako čutim? Aha ... ko cepetam in kričim, sem jezen? Ko jokam, ker je mamica šla ... a temu se reče žalost? Ali je to morda strah? Namen je tudi ta, da starš spoznava ne le otroka, ampak tudi sebe. Da se osredotoči tudi na svoje čustvovanje, ne samo na otrokovo.

 

 

 

Plakat najprej predstavite otroku, ko sta oba dobre volje. Najprej ga en teden uporabljajte samo takrat, ko je vse ok. Tako se bo otrok s plakatom spoznal, spoznal bo Oksija (mucka) in od vas izvedel, kakšen je namen plakata. Šele po enem tednu rednega, vsakodnevnega spoznavanja s plakatom, je otrok pripravljen na težke trenutke.

Na levi strani plakata so sličice 'Kaj potrebujem?' Objem, crkljanje, pogovor, rad bi bil sam ...Te sličice so mišljene bolj za starše, da se spomnijo, kaj bi lahko v trenutkih, ko je otroku težko, pomagalo, da bi se počutil sprejetega in varnega. Če je otrok zelo razburjen, ne more pokazati sličice, niti ga ni dobro prekinjati med čustvovanjem. Če ga prekinemo, občutke potlači, to pa ni zdravo.
Torej namen plakata ni prekinjanje čustvovanja. Plakat bo pomagal otroku, da se bo ob čustvovanju počutil sprejetega, ljubljenega in varnega in TI občutki bodo pripeljali do tega, da se bo trma, cmeranje, zmanjšalo. Torej posredno delovanje.

Morda bi vašemu otroku ob močnih občutkih jeze pomagalo, da ga takoj, ko začne tepsti, brcati ali grizti, preusmerite v izražanje jeze. Morda ga lahko nesete h kavču ali mehki blazini (ki si jo postavite v prostor prav s tem namenom) ter ga vzpodbujate, da z rokami tolče v blazino, kriči vanjo, zagrize vanjo, raztrga kos papirja, nariše jezno sliko, meče mehko žogico (ali plišasto igračo) v steno, ploska, skače na mestu.
Z besedami ga lahko celo vzpodbujamo, da naj da ven vse, kar se je nabralo v njem, vso jezo in vsa morebitna ostala čustva, ki so še pod jezo.

Ko se nekoliko umiri, naj počasi in globoko diha, objame svojo najljubšo igračko ali mehko blazino, se stisne k vam ali posluša mirno glasbo ... ter se tako uči pomiriti v težkih situacijah. Morda pa bo želel jokati, kar je v takšnih trenutkih zelo dobrodošlo, saj pod jezo velikokrat ležijo globlja čustva, ki se takrat z jokom izrazijo. V takšnih trenutkih lahko otroku pomaga tudi Plakat za učenje konstruktivnega izražanja jeze.

Če je otrok manj razburjen (cmeranje, negodovanje, odgovarjanje), bo lahko tudi pokazal na levo stran plakata, brez da bi se ustavil v svojem čustvovanju. Kar je v redu.

Potem, ko se otrok pomiri in seveda, če želi, ga povabimo k plakatu (če ga do tedaj še nismo) in naj nam pokaže, kaj je potreboval (če nismo uspeli ugotovit sami ... tako bomo vedeli, kaj otrok verjetno potrebuje naslednjič v podobni situaciji). Pokaže naj nam tudi, kaj je čutil - jezo, strah, žalost? Se je počutil odrinjenega (primerno za tiste, ki doživljajo ljubosumje)? Lahko nam pokaže tudi, kako močno je bilo čustvo na lestvici 1-10.
Ko končata s pogovorom o tem, ga lahko vprašate, če se zdaj počuti ok ali bi potreboval še kaj, da se do konca pomiri. Morda bo rabil še kakšen objem ali igranje, ravsanje, itd.
Če otrok po dogodku ne želi do plakata, ga ne silimo. Morda ga povabimo ponovno kasneje ali zvečer pred spanjem.

Plakat lahko uporabljamo torej tudi tako, da pogovor ob njem vključimo v večerni ritual. Otroku postavljamo vprašanja, povezana z dogodki v tistem dnevu. Kako si se počutil, ko ti je Aljaž vrgel avto v glavo? Verjetno si bila jezna, ko ti nisem dovolila še enega piškota, kaj? Ali pa morda: ''Strah te je, ko zvečer ugasnem luči, kaj? Poiščiva takšno rešitev, s katero bova obe zadovoljni.'' Ali pa: ''Uh ... ko sva bili danes v trgovini in ti nisem dovolila še en čokolade, si bila močno jezna, kaj? Za 10, ane? In jaz sem začela kričati, ker sem bila tudi jaz jezna. Oprosti, ker sem kričala nate. Lahko bi ti povedala lepše.'' 
Morda opišite tudi svoje občutke ob določenih situacijah z otrokom (ali z drugimi osebami, otrok pa je bil zraven).

Plakat pa lahko uporabljamo zgolj kot zgled. V tem primeru samo mi hodimo do plakata in opisujemo svoja občutja. Katero čustvo čutimo, kako močno je to čustvo in kaj potrebujemo v tistem trenutku ...
Otrok nas bo tako opazoval in nas čez čas začel posnemati. Saj veste - najboljša vzgoja je naš zgled. 
Na tak način pa zdravimo tudi svojega Notranjega otroka, ki v otroštvu ni dobil tistega, kar je potreboval. S pomočjo plakata se namreč učimo prepoznavati tudi svoje lastne nezadovoljene potrebe, ko smo kot otroci doživljali velika čustva. Ravno zaradi naših otroških ran in nezadovoljenih potreb (ne želja!) se namreč soočamo s starševskimi izzivi.

Bolj kot boste plakat uporabljali, bolj čustveno inteligenten bo postajal vaš otrok, kar pomeni, da bo znal bolj razločiti čustva med sabo, kako močna so, kaj potrebuje, da se pomiri. Lažje bo znal svoja čustva tudi  ubesediti, namesto da reagira s tepežem, grizenjem. Predvsem pa boste s svojim otrokom okrepili vaš odnos. Lažje boste razumeli svojega otroka in kaj vam sporoča s svojim vedenjem. Kajti vedenje ni vzrok, vedenje je posledica nečesa, kar je skrito za tem vedenjem. In na nas starših je, da ugotovimo, kaj nam pravzaprav naš otrok sporoča. Upam, da vam bo uporaba Oksijevega plakata pri tem lahko pomagala.

 

Janja Urbančič

Vabljeni tudi k vpisu v FB skupino Sočutno starševstvo!

Zaupanja vredno. Strokovno. Odgovorno.